Izboljšanje stanja travniške morske čebulice
Planinsko polje je edino večje znano nahajališče travniške morske čebulice v Sloveniji. V osrednjem delu Planinskega polja ta vrsta uspeva na dveh območjih s skupno površino 30 ha (v grobem je to površina 60 nogometnih igrišč), posamične primerke pa najdemo tudi na širšem območju. Od tega je populacija v ugodnem stanju le na 0,05 ha.
Foto: Slavko Polak
Najpomembnejši vzrok za upadanje populacije travniške morske čebulice na Planinskem polju je povečanje intenzivnosti kmetijstva. Brez ukrepanja bo številčnost travniške morske čebulice še naprej hitro upadala. Povsem možno je, da bo vrsta v roku desetih let na tem območju na robu izumrtja ali pa bo povsem izginila.
Postopek doseganja tega varstvenega cilja smo razdelili na naslednje korake:
- odkup 2,7 ha zemljišč s pomembnejšimi rastišči travniške morske čebulice in zemljišč primernih za doseljevanje vrste
- sklenitev dolgoročnega pogodbenega varstva travniške morske čebulice na 2,76 ha površin,
- vzpostavitev ustreznega upravljanja z zemljišči – z rastišči travniške morske čebulice
- odvzem semen in naselitev travniške morske čebulice na primerna in varnejša zemljišča (naselitev na površino najmanj 3,77 ha)
- vzpostavitev strokovnega nadzora nad gospodarjenjem z zemljišči
- podrobnejše spremljanje pojavljanja in številčnosti vrste ter spremljanje učinkov izvedenih ukrepov za izboljšanje stanja vrste
- interpretacija: predstavitev za širšo javnost in interpretacijska tabla
Izboljšanje stanja navadnega netopirja
Navadni netopir je evropsko pomembna vrsta, ki je v Sloveniji splošno razširjena. Na območju Planinskega polja je znana po drugem največjem kotišču te vrste v Sloveniji. V zvoniku cerkve sv. Marjete v Dolenji Planini se vsako leto združuje v porodniško kolonijo med 800 in 1.300 samic, ki spomladi skotijo mladiče in celo poletje skrbijo za njih. Tako se je v dolgih letih nabrala kar precejšnja količina iztrebkov.
Foto: Simon Zidar
Od leta 2004 podstreha zvonika nad zvonovi ni bila očiščena, zato se je na njej nabrala velika količina gvana, ki grozi, da bo zaprla edino odprtino, ki omogoča vstop netopirjev na podstrešje. Poleg tega bi lahko gvano ob morebitnemu puščanju strehe lahko začel polzeti v samo zvonišče ali na fasado zvonika, kar bi seveda zmanjšalo toleranco skrbnikov cerkve do netopirjev.
V okviru projekta bomo gvano odstranili takoj na začetku projekta in še enkrat ob koncu projekta. Vzpostavili bomo tudi enostaven dostop do podstrehe zvonika in s tem omogočili vzpostavitev sistema rednega odstranjevanja gvana. V okviru projekta bomo izvedli tudi manjše izboljševalne ukrepe na treh preostalih cerkvah na Planinskem polju.
Več o navadnem netopirju in problematiki si preberite na strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.
Izboljšanje stanja travnikov z modro stožko in bazičnih nizkih barij, kosca in pisane penice
Preplet mokrotnih travnikov z modro stožko in bazičnih nizkih barij v osrednjem območju Trzen je potencialni življenjski prostor travniške morske čebulice in kosca, robni deli tega območja pa se zaraščajo z lesnimi grmovnimi vrstami in predstavljajo življenjski prostor pisane penice.
Foto: Slavko Polak
V osrednjem delu Planinskega polja, leži območje Trzne, kjer je zaradi omejene kmetijske rabe v preteklosti, obsežne opustitve kmetijske rabe v sedanjosti ter zaradi velike namočenosti terena (depresija) prišlo do oblikovanja okoli 110 ha velike površine, ki združuje več HT in predstavlja življenjski prostor vrst, katerim v okviru prejeta izboljšujemo stanje.
Dodatno grožnjo temu območju predstavlja intenzifikacija kmetijstva na ostalih delih Planinskega polja. Ob rednih poplavah kraškega polja se namreč hranila (dušikove spojine) z intenzivno gnojenih travnikov spirajo na območje Trzen in bogatijo oligotrofna tla, kar ima izrazito negativen vpliv na rastje nizkih barij in mokrotnih travnikov na pustih tleh.
Aktivnosti za doseganja tega varstvenega cilja smo razdelili na naslednje korake:
- odkup vsaj 20 ha zemljišč na območju Trzen
- zasutje glavnega drenažnega jarka in obnova zasutih točkovnih depresij
- odstranitev in selektivna razredčitev lesne zarasti ter vzpostavitev košnje na izbranih območjih
- sklenitev pogodbenega varstva (10 ha)
- ozaveščanje lokalnega prebivalstva (delavnice)
HT - Habitatni tip je rastlinska in živalska združba, ki se pod vplivom neživih dejavnikov oziroma v povezavi z njimi razvije na določenem območju.
Turistično izobraževalno središče Ravbarjev stolp
Avtor: Arhiv NRP
V okviru projekta bomo obnovili Ravbarjev stolp pri Planini in v pritličju ter kletnih prostorih uredili interpretacijsko izobraževalno središče. Opremljen bo z moderno avdio vizualno opremo, na kateri si bo moč ogledati 10 minuten film, ki bo prav tako ena od projektnih aktivnosti. V središču bo poleg interpretacije o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev Planinskega polja možno poseči tudi po tiskani brošuri, ki bo primeren vodnik po zakladih Planinskega polja.
Dela bodo zaključena najkasneje do konca leta 2021.
Razgledišče na Jakovškem griču
Foto: Renata Gutnik
Na Jakovški grič bomo umestili razgledišče z urbano opremo in interpretacijskim sklopom, ki bo omogočalo ogled Planinskega polja z obrobja. Obiskovalce bomo tako pritegnili k opazovanju s primerne razdalje, s tem pa pticam in drugim vrstam, ki živijo na osrednjem območju polja, zagotovili potreben mir v njihovem življenjskem okolju. Objekt bo opremljen s strokovno naravovarstveno interpretacijo vsebin projekta vezanih na Planinsko polje.
Občina Logatec je že izbral idejo za oblikovanje in postavitve razgledišča, ki sedaj čaka na gradbeno dovoljenje. Dela bodo predvidoma zaključena v prvi polovici leta 2022.
Zanimiva pešpot
Foto: Andrej Korenč
Na območju občin Postojna in Logatec bomo vzpostavili okoli 20 km dolgo povezovalno interpretacijsko učno pot z več zankami. Pot bo opremljena z usmerjevalnimi tablicami. Speljana bo po obstoječih javnih poteh. Povezovala bo lokacije projektnih aktivnosti in druge naravne vrednote na območju Planinskega polja. Označena bo z usmerjevalnimi in interpretacijskimi tablami ter tako napotovala obiskovalce iz najobčutljivejših območij.
Pot bo vzpostavljena najkasneje do julija 2021.
Parkirišča in počivališča za avtodome
Foto: Alenka Kejžar
Na območju Planinskega polja ni primernih parkirnih prostorov. Obiskovalci parkirajo vsepovsod, predvsem ob reki Unici in na travnikih. Z ureditvijo parkirišč in povabilom obiskovalcem, da se podajo peš na utrjeno učno pot, se bo zmanjšal pritisk na naravovarstveno najbolj občutljive dele Planinskega polja. S tem bomo zajezili divje parkiranje na varovanem območju.
Na štirih vstopnih točkah do Planinskega polja ter na štirih lokacijah v bližini projektno vzpostavljene poti bomo uredili šest parkirišč in jih primerno dopolnili z urbano opremo:
- ob regionalni cesti Kalce–Planina (obnova in ureditev štirih parkirišč)
- v Grčarevcu (ureditev enega novega parkirišča)
- v Lazah (ureditev enega novega parkirišča)
- pri Ravbarjevem stolpu (ureditev enega obstoječega parkirišča)
- pri gradu Haasberg, kjer je predvideno, da bo občina Postojna uredila parkirišče za avtodome
Parkirišča bodo predvidoma urejena v prvi polovici leta 2022. Dve parkirišči na postojnskem delu bosta gotovi do konca leta 2021, šest parkirišč na logaškem koncu pa bodo urejena v 2022.