MENI
KRAS.RE.VITA
MENI

Planinsko polje

foto: Slavko Polak

Planinsko polje je eno tipičnih kraških polj, nastalih v Notranjskem podolju. Je del kraškega porečja Ljubljanice in hkrati najbolj severozahodno v vrsti kraških polj njenega sistema. Planinsko polje, »locus tipicus«, po katerem je definiran pojem KRAŠKO POLJE, ki je uveljavljen tudi v strokovni kraški terminologiji (npr. angleško: karst polje). Razteza se na okrog 11 km² površine in povezuje občine Logatec, Postojna in Cerknica in leži na nadmorski višini okrog 450 m.

Po polju teče reka Unica, ki priteče na dan iz Planinske jame in se počasi vije do ponorov na drugi strani polja. Reka občasno prestopi bregove, poplavi travnike in njive, ob večjih poplavah pa tudi cesto, ki povezuje vasi na obeh straneh polja. Poplave se pojavljajo večkrat na leto, pogostejše so v pozni jeseni in zgodnji pomladi, trajajo pa od nekaj dni do dva meseca. Najvišja voda sega 10 m nad nivo polja in tedaj 40 milijonov m³ vode zalije 10 km² površin.

Zaradi svoje, z letnimi časi spreminjajoče se podobe, je Planinsko polje zanimivo za vse, ki radi zahajajo v naravo. Najbolj priljubljene oblike rekreacije so sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje in pozimi tudi drsanje. Unica omogoča številne vodne športe, med katere sodijo plavanje, ribolov in v času poplav tudi čolnarjenje.

Planinsko polje se sicer imenuje polje, a naj njem ni njiv. Njive in naselja so na ozkem robu polja, ki je rahlo dvignjen nad poplavno ravnico. V sušnem obdobju so domačini dodobra izkoristili travnate površine s košnjo za krmo. Ekstenzivna košnja na polju je botrovala k razvoju travnikov z združbami močvirskega rastlinja. Tu je najbolj severozahodno rastišče travniške modre čebulice (Sciila litardierei), ki je endemit dinarskih kraških polj. Sicer pa tu gnezdijo: kosec (Crex crex), pisana penica (Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio) in vodomec (Alcedo atthis).

Ceste in poti so danes dvignjene in prevozne ob manjših poplavah, v preteklosti pa so se ljudje v času poplav od naselja do naselja lahko prevažali samo s čolni.

V zgodovini je bilo več poskusov preprečevanja poplav, ki so na večih mestih uničili naravno strugo Unice in požiralnike ob robu polja. Bilo pa je tudi več zamisli o akumulaciji vode na polju in o tunelu proti Ljubljanskemu barju za hidroelektrarno.

Največje naselje ob Planinskem polju je Planina. V njem so ohranjene velike furmanske hiše, ki spominjajo na čas prevozništva. Med vojnama je bila Planina pomembna obmejna postojanka na slovenski strani meje, po zgraditvi avtoceste pa je v prometnem zatišju.

Nad izviri Škratovke so razvaline gradu Haasberga, zgrajenega konec 12. stoletja, nekdaj ene od najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. Grad, ki je bil v lasti rodbine Windischgrätz, je bil požgan med 2. svetovno vojno.

Pred vhodom v Planinsko jamo so ostanki Malega gradu, katerega edini ohranjeni ostanek je obnovljen Ravbarjev stolp, del obrambnega zidu. Njegovi lastniki so bili plemiška rodbina Ravbarjev. (vir: Dedi.si).

Oglejte si tudi

Projektne aktivnosti prispevajo k ohranitvi biotsk...
Preberi več
Projektne aktivnosti prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti in naravnih virov za prihodnje rodove.
Izboljšali bomo življenjske razmere za 4 vrst živa...
Preberi več
Izboljšali bomo življenjske razmere za 4 vrst živali in rastlin in 2 tipa življenjskih prostorov, ki so pomembni za Slovenijo in Evropsko unijo.
Prebivalci prepoznavajo nove poslovne priložnosti ...
Preberi več
Prebivalci prepoznavajo nove poslovne priložnosti in zaživijo v sožitju z obiskovalci.
Obiskovalcem postrežemo z novimi, zanimivimi pogle...
Preberi več
Obiskovalcem postrežemo z novimi, zanimivimi pogledi na Planinsko polje.